{"id":283,"date":"2026-10-26T09:19:49","date_gmt":"2026-10-26T08:19:49","guid":{"rendered":"https:\/\/www.osmp.si\/?page_id=283"},"modified":"2026-10-28T15:02:56","modified_gmt":"2026-10-28T14:02:56","slug":"o-soli","status":"publish","type":"page","link":"https:\/\/www.osmp.si\/?page_id=283","title":{"rendered":"O \u0161oli"},"content":{"rendered":"\n
\"\u0161ola<\/span>
\n

<\/p>\n\n\n\n

O \u0160oli<\/strong><\/p>\n<\/div><\/div>\n\n\n\n

Rjavi srakoper<\/h1>\n\n\n\n
\"\"<\/figure>\n\n\n\n

je zna\u010dilna vrsta ptice za \u010drnu\u0161ko okolje.
Njegova posebnost je, da kot redka vrsta ptice gnezdi in \u017eivi v bogatem habitatu \u2013
Sra\u010dji dolini. Je ujeda z markantno podobo \u2013 \u010drno masko prek o\u010di in \u017eivopisanim
perjem v rjavo oran\u017enih barvah.<\/p>\n\n\n\n

Vizija na\u0161e \u0161ole<\/h2>\n\n\n\n

Svet znanja, enakih mo\u017enosti in svobodnega mi\u0161ljenja.<\/p>\n\n\n\n

Poslanstvo na\u0161e \u0161ole<\/h2>\n\n\n\n

Na na\u0161i \u0161oli u\u010dencem:<\/p>\n\n\n\n

    \n
  1. razvijamo potrebo po vse\u017eivljenjskem u\u010denju,<\/li>\n\n\n\n
  2. veselje in odgovornost do dela,<\/li>\n\n\n\n
  3. spodbujamo svobodno mi\u0161ljenje in ustvarjalnost,<\/li>\n\n\n\n
  4. pomagamo drug drugemu in<\/li>\n\n\n\n
  5. oblikujemo varno in zdravo okolje.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

    Vrednote na\u0161e \u0161ole<\/h2>\n\n\n\n
      \n
    1. Varnost.<\/li>\n\n\n\n
    2. Znanje.<\/li>\n\n\n\n
    3. Spo\u0161tovanje.<\/li>\n\n\n\n
    4. Odgovornost, delavnost, strokovnost.<\/li>\n\n\n\n
    5. Upo\u0161tevanje razli\u010dnosti, strpnost.<\/li>\n\n\n\n
    6. Skrb za okolje.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n

      Cilji delovanja na\u0161e \u0161ole<\/h2>\n\n\n\n
        \n
      1. Razviti potrebo po stalnem lastnem razvoju in u\u010denju v sedanjosti in v prihodnosti.<\/li>\n\n\n\n
      2. Razviti sposobnost pisanja, branja, govora, poslu\u0161anja.<\/li>\n\n\n\n
      3. Nau\u010diti najti in uporabiti informacije.<\/li>\n\n\n\n
      4. Razviti ponos za delo in ob\u010dutek samospo\u0161tovanja.<\/li>\n\n\n\n
      5. Nau\u010diti spo\u0161tovanje do druga\u010de misle\u010dih, druga\u010dnih po obla\u010denju, obna\u0161anju.<\/li>\n\n\n\n
      6. Nau\u010diti spo\u0161tovati in sprejemati tiste, s katerimi \u017eivimo in delamo.<\/li>\n\n\n\n
      7. Dati odli\u010dno splo\u0161no izobrazbo.<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n
        \n
        \n

        \u0160ola skozi \u010das<\/h2>\n\n\n\n
        \"\"<\/figure>\n\n\n\n

        Kronologija<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        Leta \u2026<\/strong><\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>1847<\/strong> zgrajena prva \u0161ola ob \u010crnu\u0161nici blizu \u017eupni\u0161\u010da; za\u010dne se redni pouk na \u010crnu\u010dah<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>14. 4. 1895<\/strong> potres poru\u0161i \u0161olsko stavbo<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>1898<\/strong> zgrajena nova \u0161olska stavba z dvema u\u010dilnicama, vendar je \u017ee od leta 1911<\/strong> potekal pouk tudi v stari \u0161oli (zaradi pomanjkanja prostora)<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> leta 1911 s<\/strong>e je enorazrednica raz\u0161irila v dvorazrednico, v \u0161olskem letu 1927\/28<\/strong> v trirazrednico, 1932.<\/strong> leta v \u0161tirirazrednico, 1937<\/strong> pa v \u0161estrazrednico<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>4. 9. 1938<\/strong> odprtje nove \u0161olske stavbe na Dunajski 390<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>29. 4. 1941<\/strong> je bil zadnji dan pouka na slovenski \u0161oli, nato je bil pouk ukinjen; z naslednjim \u0161olskim letom (september 1941) je bila \u0161olska kronika pisana v nem\u0161kem jeziku (kasneje delno prevedena), pouk je potekal v nem\u0161kem jeziku, kraj \u010crnu\u010de je bil preimenovan v Schwarzendorf<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> 1. 7. 1945<\/strong> se ponovno za\u010dne pouk v slovenskem jeziku, po kapitulaciji Nem\u010dije je bilo potrebno najprej popraviti in urediti \u0161olsko poslopje in pohi\u0161tvo; to \u0161olsko leto se je kon\u010dalo 31. julija 1945 s \u0161olsko proslavo.<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> 15. oktobra 1956<\/strong> je bila ustanovljena osemletka<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> 24. 6. 1959<\/strong> se je \u0161ola preimenovala v osnovno \u0161olo narodnega heroja Maksa Pe\u010darja \u010crnu\u010de<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> v<\/strong> \u0161olskem letu 1959\/60<\/strong> so za\u010deli z akcijo o raz\u0161iritvi \u0161ole. 10. 9. 1962 <\/strong> je bila  otvoritev dozidane \u0161ole<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> 30. 12. 1963.<\/strong> leta je bila sve\u010dana otvoritev nove telovadnice<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> v \u0161olskem letu 1969\/70<\/strong> je bil sezidan med \u0161olsko stavbo na Dunajski 390 in telovadnico pokrit in zastekljen hodnik, \u0161olsko igri\u0161\u010de pa je bilo asfaltirano <\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong>4. 9. 1978 se<\/strong> odprejo vrata novega \u0161olskega poslopja na \u010crnu\u0161ki 9, zgrajenega iz samoprispevka<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> V \u0161olskem letu 1998\/99<\/strong> je bila 60. obletnica \u0161olske stavbe na Dunajski cesti in 20. obletnica stavbe na \u010crnu\u0161ki cesti. Slavna prireditev je bila 16. 10. 1998, v \u0161olski stavbi na \u010crnu\u0161ki 9, obletnice se je udele\u017eil takratni \u0161olski minister dr. Slavko Gaber.<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> v \u0161olskem letu 2003\/2004<\/strong> je bila uvedena devetletka<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4<\/strong> v \u0161olskem letu 2008\/2009<\/strong> smo praznovali 70. letnico \u010drnu\u0161ke \u0161ole<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4 \u0161portna dvorana 2018\/2019<\/strong> in 80 letnica \u010drnu\u0161ke \u0161ole<\/p>\n\n\n\n

        \u25c4 \u0161portno igri\u0161\u010de 2019\/2020<\/strong><\/p>\n<\/div>\n\n\n\n

        \n

        Maks Pe\u010dar<\/h2>\n\n\n\n
        \"\"<\/figure>\n\n\n\n

        Maks Pe\u010dar se je rodil o\u010detu Bla\u017eu in materi Mariji, rojeni Ko\u010dar. Iz\u0161el je iz \u0161tevilne dru\u017eine, ki je morala zlasti med prvo svetovno vojno pogosto ob\u010dutiti pomanjkanje. Po kon\u010dani osnovni \u0161oli je postal mizarski vajenec. Zaposlil se je pri Mizarski zadrugi Vi\u010d in se vklju\u010dil v sindikat mizarjev. Kmalu je postal sindikalni voditelj in med drugim pomagal organizirati zmagovito stavko mizarjev, ki se je kon\u010dala s sklenitvijo kolektivne pogodbe delavcem.<\/p>\n\n\n\n

        Politi\u010dno je deloval tudi izven sindikata ter leta 1931 predlagal ustanovitev \u010drnu\u0161ke podru\u017enice dru\u0161tva Svoboda. Dru\u0161tvo so prijavili na za\u010detku leta 1932 in 16. februarja zanj dobili dovoljenje. Postal je predsednik dru\u0161tva in ga vodil do razpustitve leta 1935. Devet mesecev kasneje so bili biv\u0161i \u010dlani Svobode ustanovitelji je\u017eenske podru\u017enice dru\u0161tva Vzajemnost. Deloval je tudi v sokolskem gibanju in v Dru\u0161tvu kme\u010dkih fantov in deklet Beri\u010devo.<\/p>\n\n\n\n

        Leta 1933 (po nekaterih virih tudi 1932 oz. 1934) je bil sprejet v Komunisti\u010dno Partijo Jugoslavije in leta 1934 postal \u010dlan partijske celice \u010crnu\u010d in Je\u017eice. Ker je nasprotoval tedanji oblasti, je imel ve\u010dkrat opraviti s policijo. Ko je leta 1940 sodeloval v protidraginjskih protestih, so ga skupaj s \u0161tirimi drugimi \u010crnu\u010dani poslali na \u00bboro\u017ene vaje\u00ab v Ivanjico, t. j. v kazensko tabori\u0161\u010de za oblasti neza\u017eelene. Od tam se je vrnil tik pred napadom sil osi na Jugoslavijo.<\/p>\n\n\n\n

        Po okupaciji Jugoslavije se je skupaj z drugimi \u010drnu\u0161kimi komunisti pripravljal na za\u010detek oboro\u017eenega odpora proti okupatorju. 23. junija 1941 so z njim na \u010delu od\u0161li od doma, se dan zatem utaborili v hribovju okoli Ra\u0161ice in ustanovili Ra\u0161i\u0161ko partizansko \u010deto. Maks Pe\u010dar si je nadel partizansko ime \u010crne. Nekaj \u010dasa po tem je spet deloval na terenu, v drugi polovici avgusta pa se vrnil v \u010deto in postal njen politkomisar.<\/p>\n\n\n\n

        Po razbitju \u010dete konec septembra je spremljal skupino ranjenih in bolnih proti domu. 29. septembra so se utaborili v vasi Selo pri Vodicah, kjer jih je pono\u010di presenetil sovra\u017enik. Odklonili so, da bi se predali, in se borili do zadnjega. Zadnjo kroglo je Maks Pe\u010dar prihranil zase.<\/p>\n\n\n\n

        22. julija 1953 je bil razgla\u0161en za narodnega heroja. Po njem se imenujeta Pe\u010darjeva ulica in Osnovna \u0161ola v \u010crnu\u010dah.<\/p>\n<\/div>\n<\/div>\n\n\n